»Kako Don Kihot preživi v 21. stoletju?«

»Mislim, da v romanu ni stavka, misli, pokrajine, opisa ali človeka, ki ga ne bi na izkustveni ravni doživel. Od vsake smreke, vsake ceste, vsakega kamna . . .«

»Hej, kdo si ti? Pridi v moje stanovanje, pokazala ti ga bom.«

»Nosilni element dela je sveženj plakatov, ki jih je umetnik zbiral v času ene od nedavnih političnih kampanj.«

»V toliko letih si neki stil prisvojiš, ti postane lasten, se v njem dobro počutiš. Je inštrument, kot motika, in znaš se z njim izražati. To sem prenesel sem.«

»Življenje je tesen prstan, ki nas drži ujete, / nevidni krog, ki ga nikoli ne prestopimo, / življenje je skorajšnja sreča, ki zavije mimo nas, / in tisoči korakov, ki jih ne zmoremo narediti.«

»Poslanim romanom se je zato vsekakor dovoljeno spogledovati z žanri ali se jih vsaj jasno zavedati, jih inovativno izkoristiti v svoj literarni prid.«

»O tem sem že razmišljal včasih, ko so potem govorili o konkurenci in mislim, da prvič, ko se bova s kolegom Tadejem kje srečala na kakem literarnem večeru, mu bom poskušal to idejo prodati.«

»Pravzaprav raje nosi posledice svojih dejanj, kot da bi jih naprtil drugim, in v tem se loči od kriminalnega okolja, v katerem se nehote znajde.«

»Večina pisateljev in pesnikov, ki jih poznam – vključno z mano, je nerodno okornih, ko gre za ukvarjanje z realnostjo. Vemo pa, kako to opazovati.«